Domišljija je pomembna za sposobnost kritičnega razmišljanja tako pri odraslih, kot pri otrocih. Ko razmišljamo o domišljiji, nas misli vodijo v otroštvo ali k otrokom, čudimo se jim, od kje njihove ideje izvirajo, kako jih povezujejo v bolj ali manj smiselne zgodbe, ki jim včasih ni videti ne konca ne kraja. Spodbujajmo to pri naših otrocih, kajti iz tega se rojeva kreativnost, iz tega se rojevajo nove zamisli. Enako pa tudi odrasli ne smemo zanemariti pomena domišljije za občutek, da smo še sposobni kritičnega odnosa do neke zadeve, stališča, ki je naše izvorno, ne prevzeto od nekoga drugega, to nam daje občutek, da smo še živi!
Kot sem že pisala, je ključno, da svojim otrokom ne kupujemo igrač, ki že imajo svoj predviden namen in funkcijo. Take igrače naše otroke siromašijo. Kupujmo jim raje ustvarjalne igrače ali figurice, ki so lahko večpomenske, naj njihova domišljija deluje. Spodbujajmo jih, da predmeti, ki niso nujno igrače predstavljajo določene figure iz realnosti in burijo njihovo domišljijo še bolj kot tisto, kar lahko kupimo pod imenom igrača.
Podobno je s pravljicami. Na naše otroke najbolje delujejo pravljice, ki jih pripovedujemo sami, ki so plod naše kulturne dediščine in se iz roda v rod spreminjajo in prilagajajo poslušalcu glede na njihove potrebe in razvojno stopnjo. Če pravljice svojim otrokom beremo, je dobro, da knjige, iz katerih beremo pravljice, ne nosijo preveč sporočil skozi ilustracije. Boljše so celo knjige z manj ali malo ilustracijami, ker le-te omogočajo našim otrokom, da si stvari predstavljajo, kot si jih na tisti razvojni stopnji lahko ali morajo predstavljati. Namreč, če ilustrator preveč slikovito prikaže svoj vidik osebe, ki v pravljici nastopa, otroka seveda to prevzame zaradi barv in oblik. Ampak s tem smo ga oropali njegovega notranjega dela, njegove ustvarjalnosti, njegovih izvirnih podob in predstav, ki so nedvomno popolnoma drugačne od ilustratorjeve. Intelektualno sicer pozna novo zgodbo, a smo ga oropali učinkovanja pravljice na njegovo dušo, njenega delovanja na različnih ravneh otroške osebnosti, ki delujejo na nezavedni ravni in v vsakem življenjskem obdobju drugače.
Podobno je s filmi ali knjigami. Čeprav nam je lažje sesti pred televizor ali računalnik in si pogledati film, nas toliko bolj bogati dobra knjiga. Podobno kot pri ilustracijah, gre tudi pri filmu za eno izmed podob avtorja, scenarista, režiserja, ki nas zelo pogosto tako razočara, če smo si prej prebrali knjigo in smo si celotno zgodbo skupaj z osebami, okoljem, časom, barvami in občutkom v zgodbi povsem drugače predstavljali. Če pa najprej pogledamo film, potem pa gremo brati knjigo, pa smo zopet oropani tega najpomembnejšega dela zgodb, da nas silijo v razmišljanje, v predstavljanje, v ustvarjanje podob s pomočjo svoje domišljije.
Podobno je z računalniškimi igricami. Ne samo, da ti v večini nudijo zgodbo, nudijo ti tudi slike in vse te večdimenzionalne okoliščine, predvidevajo pa ti tudi zelo omejene rešitve na koncu. Izbrati moraš med danimi možnostmi. Svojih možnosti ali idej pogosto ne moreš dodajati, ker jih ni predvidenih v programu. Kako je tam z našo domišljijo? Uporabljena je v zelo skromnih, vnaprej določenih izbirah. Zato dokler lahko vplivamo na izbire igric, ki jih igrajo naši najstniki, poskusimo predlagati kakšne bolj v smeri urjenja kreativnosti, kot igrice z več izbirami.
Zakaj je to tako pomembno? Ker če imamo dobro delujočo domišljijo, pred poslovno zagato ne klonemo, ker sta samo dve ali tri možne rešitve, ampak poiščemo druge. Ker smo lahko kritični do propagandnih oglasov in sporočil na internetu, ki motijo našo pozornost pri tistem, kar je bil naš prvotni cilj in izberemo tisto, kar smo iskali. Ne izberemo tistega, kar še nismo vedeli, da pravzaprav potrebujemo in nam je to pomagal ugotoviti eden izmed oglasov. Z domišljijo si pomagamo v medsebojnih odnosih, kjer nista samo dve možnosti: ostanem in ali grem. Domišljija nam pomaga pritegniti partnerja v razmerje, ki je sčasoma izgubilo žar. Izmislimo si izvirne načine, kako ohranjati zvezo živo. Domišljija je še kako uporabna v spolnosti, kajti če nimaš drugačnih idej, izgubiš tudi strast.
Paradoksalno bi lahko rekli, da nam ravno kreativnost naše domišljije ohranja zdravo pamet in razum. Ohranja nam trezen premislek glede ključnih stvari v življenju. Podobe, lastnosti in posledično občutki, ki jih ustvarja naša domišljija so edinstveni in ravno zato tako dragoceni. Če želimo občutiti nekaj drugače, kot vsi tisti, ki so šli po prehojenih poteh, moramo tja, kjer noga drugih še ni stopila. V svetu klišejev, predvidenih in pričakovanih idej, siljenja v instant rešitve, je čas, ko si sam s sabo in v svoji domišljiji pravi balzam za dušo. Vzemimo si čas in se prepustimo, kam nas vodijo krila naše domišljije. Tam je vse drugače.