V času med uvoženim praznikom zaljubljencev Valentinovim in Gregorjevim, ki je po starem slovenskem običaju dan, ko se ptički ženijo pri nas, se tudi sami pogosto zalotimo v razmišljanju o svojih ljubezenskih odnosih. Zakaj se ljudje zaljubimo? Kaj se takrat z nami dogaja?
Kot smo že zadnjič rekli, ima moški v svojem nezavednem ženske lastnosti, ki jih imenujemo anima in ženska v svojem nezavednem moške lastnosti, ki jih imenujemo animus. Če si predstavljamo naše odnose, lahko poleg zavestne moškosti na vašo žensko vpliva tudi vaša nezavedna ženska – anima. In na vašega moškega lahko poleg vaše ženskosti vpliva tudi vaša nezavedna moškost – animus.
To nam v odnosih lahko pomaga, če pa vsi štirje med seboj ne sodelujejo oz. če se premalo usklajujejo, potem imamo v odnosih lahko težave. Če moški ne upošteva svoje podzavestne ženskosti, potem bo težko svojo partnerko potolažil, jo začutil in upošteval. Če pa bo njegova podzavestna ženskost premočna, pa bo lahko deloval poženščen, neodločen ali muhast. Podobno ženska, ki ne bo dovolj v stiku s svojim moškim nezavednim delom, ne bo speljala ničesar do konca, se bo sentimentalno oklepala občutkov in čutenj, bo zamujala na sestanke in se brezciljno vrtela v krogu iskanja prave rešitve. Če pa bo njen animus premočan, bo delovala hladno, dosledno in brezosebno sledila svojim ciljem in tekmovalno nastopala tako v ženski kot moški konkurenci.
Če se to zgodi, je nevarno, kajti ta naš notranji drugi spol, kadar ni v skladu z nami, kadar je premočan, tekmuje z realnim partnerjem ali partnerko, s katerim ali katero smo v zvezi. Posledično se naš partner ali partnerka počutita ogrožena, čeprav se dejansko tega sploh ne zavedata. Zato je ključno, da moški konstantno iščejo ravnovesje med njihovo moškostjo in nezavedno ženskostjo, da so lahko celota. Podobno je za ženske dobro, da so konstantno v sozvočju svoje ženskosti in svoje nezavedne moškosti, da so uspešne in hkrati ženstvene. Lahko pa se zgodi, da ima v uspešnem paru ženska zelo močan svoj nezavedni moški del, ki je zelo kompatibilen z nezavednim ženskim delom svojega moškega.
Ko se zaljubimo, partnerja ne poznamo. Zato vanj projiciramo vse, kar si želimo, da bi naš partner imel. In tisti hip ima. Občudujemo ga, ker ima vse, kar smo si od nekdaj želeli, da bi naš partner imel. Zakaj? Ker o njem ali njim nič ne vemo in vanj ali vanjo projiciramo svojo nezavedno moškost ali ženskost. Moški na žensko, v katero so se zaljubili, projicirajo svojo nezavedno ženskost, zato je idealna. In ženske na moškega projiciramo svojo podzavestno moškost, zato je ta moški idealen. To je na nek način enako, kot če bi rekli, da smo se zaljubili v svoj nezavedni spol, kajti očitno ga ne poznamo, ker je nezaveden.
Počasi, ko svojega partnerja spoznavamo, opazimo, da ni povsem tak, kot smo mislili, da je. Takrat smo običajno jezni nanj ali nanjo, da se je spremenil ali spremenila, prihaja do vse več konfliktov, kajti človek, s katerim smo v zvezi, je drugačen, kot smo mislili, da je. Če v teh trenutkih lahko sprejmemo, da so to naše lastnosti in ne njegove, s tem počasi spoznavamo svoj nezavedni del in svojega partnerja. Počasi lahko sprejmemo svoj nezavedni del, ki ga doslej nismo poznali v neko celoto, ki ne potrebuje dopolnitve s partnerjem, partnerja pa lahko končno sprejmemo takšnega, kot je in ga zrelo ljubimo z vsem tistim, kar je njegovega.