Ko se danes ozreš po ulici, človek dobi občutek, kot da smo vsi klonirani, vse ženske so enakega videza, enako pravilnega zobovja, enake polti, enake pričeske, enake barve in številke ličila, enake konfekcijske številke, nosijo enake torbice in enake telefone, včasih še celo zahajajo v iste lokale. Eno so modne smernice, ki narekujejo stil oblačenja in ličenja za določeno obdobje, drugo pa je stvar izvirnosti in individualnosti. Ženske nismo vse enake in še sreča, da je tako! Zakaj je prva tako nesrečna, ker svoje lepe obline poskuša stlačiti v tri številke premajhne hlače, ko pa bi lahko v krilu do kolen zažarela ravno njena ženstvenost? In zakaj je neka druga nesrečna, ker je po njenem presuha in ne upa pokazati svojih čudovitih nog? Spet tretja bi si operirala nos, ker je tako posebne oblike …
Ste kdaj pomislile, kako pogosto vas pri nekom pritegne ravno nekaj specifičnega, drugačnega od množice povprečja? Mogoče se zaljubiš v nasmeh nekoga, katerega zobje so simpatično nepravilni. Ali nam ostane v spominu kdo, ki ima posebno barvo oči. Ali pritegne pogled ženska, ki je naličena drugače od tistih ostalih petdeset. Ali nas privlačijo prameni naravnih sivih las, ki si jih nekdo za vsako ceno ne želi prikriti … Res je varneje ostati v okvirih povprečja, ampak kdor hodi po prehojenih poteh vedno doživi le že doživete občutke. Angleži imajo pregovor, da ta, čigar pogled nikoli ni zapustil obale, nikoli ne bo izkusil razsežnosti oceana.
Kako si povrniti svojo individualnost, izvirnost, posebnost? Tako, da jo najprej poskusiš poiskati v sebi. Namreč v sebi nosimo vse bogastvo, ki ga potrebujemo za svoje življenje. Naslednji korak pa je spoštovanje do danosti, s katerimi smo se rodili in izkoristiti te danosti v svoj prid. Kako? Pogosto za lažjo predstavo primer ponazorim z živalskim svetom. Medved nikoli ne bo zajec in naj si še tako prizadeva, da bi lahko skakal kot zajec, to ne bo šlo, ker je pretežak. Lahko spleza na drevo ali s svojo močjo prevrne kakšno drevo, da pride do svoje hrane. Tega seveda zajec ne more. In če bi medved vse svoje življenje zapravil v hrepenenju postati zajec, bi šlo življenje mimo njega, prav tako namen njegove moči – njegov talent, bi bil zapravljen.
Na primer ženska, ki ima telo hruškaste oblike, je tako lepa na svoj način in ni enaka neki drugi, ki na naslovnici revije izgleda popolno visoka in vitka zaradi številnih popravkov (retuširanj). A če bo stradala, na vse pretege telovadila in se bojevala proti sebi, ker si je vse življenje želela biti visoka in vitka kot narekujejo modni trendi, bo najprej ves čas nesrečna, kot posledico nespoštovanja svojega telesa pa lahko zaradi stradanja in pretirane telovadbe izgubi svojo naravno lepoto in posebnost.
Ženske moramo ohranjati svojo »divjo naravo« (izraz povzet po knjigi Pinkola Estesove Ženske, ki tečejo z volkovi), čutiti svojo prvinskost, obuditi svojo intuicijo in ji slediti, ohranjati svoj notranji mir in spokojnost, izžarevati sprejemanje ter toplino. Po drugi strani moramo živeti svoje strasti, se boriti za svoj dom, ustvarjati vedno znova in znova. Takšna ženska je navsezadnje tudi zanimiva in privlačna navzven.
Prav zaradi navedenih razlogov je dobro, da ženska sprejme svoje naravne danosti, ker je le tako lahko lepa. Ne zaradi kriterijev lepote, ki se iz generacije v generacijo spreminjajo, pač pa zaradi lastne individualnosti, izvirnosti, stanovitnosti in sprejemanja sebe. S tem namreč sprejema tudi ljudi okrog sebe, uživa v svojih danostih in nenazadnje globoko v sebi čuti srečo, ki jo potem širi naprej med vse »svoje«.
Dobro pa je tudi, da sprejemamo leta in svoj razvoj skozi vsa ta leta na način, ki naše danosti oplemeniti. Da, ko nam nekaj ne uspeva, pritiske družbe lahko zdržimo in ohranimo svojo individualnost, še vedno znamo pomisliti s svojo glavo ter jo ohraniti na pravem mestu. Da ob umsko ali telesno zahtevni službi, neprespanih nočeh zaradi otroških nočnih stisk, dnevne skrbi za otroke, številnih nujnih gospodinjskih opravilih, pomoči staršem v domu za ostarele ali prijateljem in še vsemu, kar pride zraven, znamo vdihniti, zadržati dih, se s ponosom ozreti po preteklem dnevu ter si vzeti čas zase in za partnerja, včasih tudi samo zase.
Neka pametna ženska je nekoč rekla, da smo ženske res neverjetne, lahko smo zelo dobre mame, odlične vzgojiteljice, perfektne sodelavke ali vodje, vdane žene in privlačne ljubimke ter zaupne prijateljice. Da, vse to smo lahko, a ob različnih življenjskih obdobjih. Kar pa je pri tem pomembno, je, da z nami gotovo ni dolgčas!
