V prejšnjem članku smo rekli, da do anoreksije lahko pride, kadar mlada ženska na nek način želi pobegniti od svoje tradicionalne vloge, ki ji je kot ženski namenjena skladno s tradicijo njene družine. Lahko bi rekli, da se nekje na neki nezavedni ravni dekle ne more ali ne želi poistovetiti z družinsko ali družbeno vlogo svoje mame. Lahko, da ji je oče bližji ideal in si torej želi biti bolj podobna očetu, ali pa nobena izmed njunih vlog. Zaposluje jo vprašanje, ali bo, če bo delovala kot ženska, v službi enako plačana kot moški. Ji bo njena ženstvena oblika telesa pri tem pomagala ali jo ovirala in podobno …
Ker je stiska teh žensk globoka, se je dobro vprašati po globljih vzrokih za njihove občutke. Psihoterapija s pomočjo analize sanj se je tu pogosto pokazala kot koristna v smislu razumevanja družinske dinamike. Te mlade ženske pogosto sanjajo občutek, da se bliža obsodba, občutek, da jim nič ne uspe, da jih nekdo ali nekaj napada ali da jih nekdo opazuje, se počutijo krive, ne dovolj dobre, ujete ali v zaporu. Sanjajo, da se pregrešijo in preveč pojedo, da se zelo zredijo, da so izpostavljene in ranljive.
Prevladujoči občutki v sanjah značilni za te osebe so bili predvsem občutki neučinkovitosti in sovraštva do sebe, negativna čustva, nezmožnosti, da se nahraniš ali da nahraniš nekoga drugega, obsesije s težo in občutki jeze (na primer sanjavka nekoga napada ali druge vrste sanje nasilne vsebine). Gre namreč za potlačenje besa do usode, ki ga čutijo v budnosti. Številne sanje pa so povezane s smrtjo ali strahom pred smrtjo, kar bi bilo simbolično lahko povezano z željo po smrti tradicionalne spolne vloge – ženske in vpliva arhetipa matere v njej.
Zato se moramo pri soočanju s to motnjo osredotočiti na ovire, ki jih ženska vidi v tej družbi in kako se ta ženska vidi v tem svetu. Če se v svoji vlogi podzavestno čuti ujeta, da kot ženska ne more doseči stvari kot moški izključno zaradi spolne vloge, ki jo je prejela z rojstvom, želi svojo ženskost na vsak način izničiti. Posledično bi bilo mogoče dobro, da bi ženska svoje omejitve, kot jih dojema tisti trenutek, poskusila skozi čas in mogoče s pomočjo terapije, razumeti kot izzive, ki jo okrepijo, da se loti katerekoli izmed življenjskih vlog in poslanstev.
Ženska je lahko telesno privlačna, lahko je romantična, zasanjana, lahko je duhovno izpolnjena, prebujena ali pa je modra. Lahko je požrtvovalna mama, lahko je neustrašna Amazonka, lahko je večna mladenka, lahko je poslovno uspešna ženska. Lahko je karkoli izmed teh sicer stereotipnih vlog (več o teh čutenjih različnih vrste žensk v knjigo Pinkole Estes – Ženske, ki tečejo z volkovi), ki pa imajo toliko različic, da vsaka od nas v posameznem življenjskem obdobju lahko najde svoje mesto. In vsaka izmed njih v sebi nosi tako pozitivne kot negativne vidike, ki so vse v nas, le da jih zmoremo dojeti, razumeti njihov pomen, se zliti s čutenjem tega vidika svoje ženskosti v tem trenutku.
Tako bi ženska v svoji anoreksični stiski sčasoma lahko v sebi začutila vidike ženskosti, ki jih lahko sprejme in tiste, za katere potrebuje več časa, da jih bo lahko integrirala v svojo zavest. Ne živimo vseh teh ženskih čutenj hkrati, pač pa se pretakajo ena v drugo skozi čas in naše izkušnje ter izzive, ki nam jih je uspelo premagati. To pomeni, če v določenem obdobju življenja potrebujemo bolj vitki izgled, da z njim dosegamo določene cilje v moškem svetu ali premagujemo sicer nepremostljive fizične ovire, prav. Mogoče to potrebujemo. Čeprav bomo za zanikanje svoje ženskosti porabile veliko več energije, kot bi jo sicer, če bi to svojo ženskost sprejele in poskusile v moškem svetu delovati na ženski način. To prispeva k raznolikosti in komplementarno rešuje zaplete, ki jih samo moška energija (tudi tista, ki prihaja iz žensk) ne uspe rešiti tako elegantno, kot če prepletemo oboje.
Prav tako lahko ženska v določenem obdobju začuti svojo telesno privlačnost kot pomembnejšo, kot sicer, mogoče je to naravno namenjeno iskanju partnerstva in ohranjanju vezi z moškimi. Podobno ni nič hudega, če se ženska v določenem obdobju sprejme kot okroglo, rodno, hranljivo mamo, ki daje in ohranja življenje svojih otrok. Ali v nekem tretjem obdobju živi bolj zase ali skrbi za svojo duhovno plat. Vse to lahko ženska skozi svoj razvoj začuti. Če si le dovoli in se sprejme. Če zmore čutiti več vlog hkrati, je toliko bolj izpolnjena, a je za to potreben čas, razvoj in ljubezen do sebe. Najpomembneje pri vsem tem pa je, da začuti, da ni ujeta. Mogoče za kakšen dan, kakšen mesec, tudi leto na katerem izmed področij, a nikoli ni več samo ženska.