Tesnoba je za depresijo druga najpomembnejša psihična težava, s katero se soočamo danes. Še posebno z enim izmed njenih oblik – s paničnimi napadi. Tesnoba ima lahko vzrok v telesnih neravnovesjih, zato je najprej potrebno izključiti možnosti endokrinih bolezni (če na primer je moteno delovanje ščitnice) in hormonskega neravnovesja v telesu, metabolične motnje (če je na primer znižan nivo sladkorja v krvi), srčne bolezni (na primer motnje srčnega ritma), epilepsijo, okvare centralnega živčnega sistema ali druga stanja in vzroke omedlevice, vrtoglavice itd. V tem primeru se z zdravljenjem telesnih izvorov stopnja tesnobnosti lahko že bistveno zmanjša, da je vsakdanje življenje lažje.
Kot piše v članku iz začetka tedna, lahko tesnobo čutimo na različne načine, na primer konstanten občutek neugodnosti in bojazni, na primer strahu pred življenjem, bojazni pred tem, da se bo nekaj zgodilo, a ne vemo kaj, prevladujočega občutka, da nečesa ne bomo zmogli, da nas bo nekdo napadel, nas prevladal. Tako ne zaupamo v ljudi ali posamezne življenjske okoliščine in pretirano skrbimo za varnost. Sveta in ljudi okrog nas skoraj da ne zmoremo doživljati sproščeno, smo namreč ujeti v neki situaciji in zdi se nam, da poti iz nje sploh ni. Lahko se ves čas počutimo napeti, pod konstantnim pritiskom zaradi vsega, kar se dogaja v okolju. Lahko se počutimo, da v službi ali doma vsi ves čas na nas pritiskajo in od nas nekaj hočejo, mi pa se bomo vsak čas le zlomili in obležali nemočni.
Lahko se pojavi trenutno, v obliki kratkotrajnejših napadov panike, ki se ponavljajo v določenem časovnem obdobju, a trajajo od dveh do trideset minut in se izražajo kot nerazumljiva serija napadov hude tesnobe, ko realno na posameznika fizično ne preži nikakršna nevarnost. Takrat se na telesu javljajo znaki močnega tiščanja v prsih, razbijanja srca, vrtoglavice, odrevenimo, zdi se nam, da ne moremo dihati, da ne pridemo do zraka, da nas nekaj duši, nam je slabo, nas tišči v trebuhu, se počutimo oddaljeni od drugih v nekem svojem svetu, neresničnem, kot v nekem balonu, običajno se tresemo, a ljudje v neposredni okolici običajno sploh ne zaznajo naše stiske. Posledično se ves čas bojimo, da se ti znaki ne bodo ponovili, kajti povezujemo jih z bojaznijo, da bomo umrli, izgubili razum, nadzor nad samim seboj. Zato iščemo razne načine, kako bi živeli, da se nam napadi ne bi ponovili. Na primer, ostajamo doma ali se gibljemo izključno na dobro poznanih lokacijah, ko so služba, dom, mogoče še ena trgovina.
Vzrok je lahko prenešen skozi družinsko dinamiko, lahko je znamenje nizke samopodobe in nezaupanja vase, lahko do tesnobe pride zaradi različnih konfliktov ali dlje časa trajajočih težav, lahko zaradi dejanske preobremenitve ali stresa v svojem okolju ali zaradi pomanjkanja aktivnosti. Lahko takšna stanja nastopijo kot posledica dolgotrajnih konfliktnih situacij, pretresov, na primer, če smo izgubili ljubljeno osebo, pa nismo imeli časa ali priložnosti za žalovanje, če nismo več zdravi ali nimamo družbe, ki smo je bili vajeni. Ali se nam zgodi, da zaradi nekega neuspeha, na primer, če smo padli na izpitu ali zagovoru diplome, zdaj vse drugo pada v vodo in sploh ne izpolnjujemo več niti lastnih pričakovanj, niti pričakovanj drugih. Ključno je dejstvo, da se tesnoba s časom prenaša na vse več življenjskih področij, zato se je je dobro lotiti čimprej.
V naslednjem članku pa več o konkretnih primerih anksioznih sanj in kako bi si lahko razložili njihovo sporočilo …tudi kako bi ga lahko prenesli v budno življenje …
