Ste kdaj opazovali majhne deklice v starosti okrog leta dni, kako opazujejo vaš obraz, ko jim nekaj govorite? Kot bi iskale sporočila skozi mimiko vašega obraza. Namreč, še preden spregovorijo, pogosto že razumejo, ali jim je nekdo naklonjen, jih odobrava, ali jih zanima izključno skozi opazovanje vaših mimik. Pomembno jim je, v kakšnem odnosu ste z njimi. Deklice so namreč zelo dobre v razvijanju zrcaljenja. To se začne z opazovanjem in nadaljuje z vživljanjem ter zrcaljenjem kretenj, mimik, drže telesa, tempa dihanja ali izrazov na obrazih drugih ljudi. S tem pridobivajo podatke o tem, kako se nekdo počuti, kakšna čustva nekdo doživlja. Če v istem starostnem obdobju opazujete fantka, vas bo pogledal v oči, da preveri, če ste fizično tam, nato pa se bo zatopil nazaj v svoj novi bager, se čudil tehniki delovanja njegove zajemalke in preizkušal njegovo delovanje na terenu.
Kakšno ima to zvezo z nami, odraslimi? To delovanje opisuje delovanje moškega in ženske v odraslosti. Ko se na primer moški in ženska po službi vrneta domov, se moški običajno zaposli s svojimi mislimi o tem, katere argumente je nekdo v službi navedel, kako bi nanje odgovorili, kako se bodo nečesa lotili naslednji dan in podobno. Ženska pa se v večini osredotoči na občutke, čustva, ki jih zaznava v sebi in jih preverja skozi njegove kretnje, na mimiko obraza. Vsa ta subtilna sporočila jo ozaveščajo o njegovem stanju, kakšne volje je prišel domov, ali ga nekaj zaposluje, ali ga nekaj mori, ali mu je nekaj uspelo.
Ko ženska moškemu postavi neposredno vprašanje »kaj ga danes zaskrbljuje« ali pa »A se današnji sestanek ni iztekel najbolje?«, se on zaprepadeno ustraši, da je poročen z jasnovidko! A ne gre za videnja. Gre za intuitivno sklepanje o čustvih svojega partnerja na podlagi obrazne in telesne mimike in poznavanja njegovih običajnih gest ter nekaj intuitivnih občutkov na podlagi teh podatkov. Po drugi strani pa ženska sklepa, da bo na podlagi namigov, vzdihov in vzdušja njen ljubljeni po vseh teh dolgih letih vendarle že prepoznal, da ji na primer tenis res ni všeč. A njemu po vseh teh letih še vedno nič ni jasno! Ko je ona že povsem na dnu in izbruhne v jok, šele on opazi, da je nekaj narobe. To ga spravlja v stisko in nelagodje, zato jo vpraša, kaj je narobe. Ona vsa v solzah tarna, da je sploh ne čuti, da je ne pozna, da nima pojma, kaj je njej všeč in kako po vseh teh letih še vedno ne razume, da ona tenisa ne mara! »Hm«, pravi on, »ja zakaj pa mi potem tega nikoli nisi rekla?« Ona odvihra v svojo sobo, on pa debelo gleda, zakaj pravzaprav pri vsem skupaj gre.
Moški ženske solze težko prenašajo, ker se ob njih počutijo presenečene, nemočne, zato velikokrat odreagirajo povsem neadekvatno, kot npr., »No zdaj pa dovolj jokanja …« ali »Zakaj zdaj jokaš?« ali pa »Prosim ne delaj takšnega cirkusa!«. Kajti moški le v 40% pravilno prepoznajo znake žalosti na obrazu, medtem ko jih ženske v 90%. Ženska prijateljica bo v primeru prometne nesreče npr. postavila več vprašanj o tem, kako se je to zgodilo, kako se počutite, bo z vami sočustvovala, prinesla robčke in čokolado itd. Moški pa vam bo zaželel čimprejšnje okrevanje in se čim hitreje izognil pogovoru ter predvsem čustvom. Zakaj? Ker moški svoja čustva preživljajo najraje v svojem svetu, sami in se izogibajo stikom z drugimi, kadar preživljajo čustveno težavna obdobja.
V takih primerih bi se ženski najbolj približal, če bi jo objel, stisnil k sebi in zdržal trenutek njene šibkosti. Poslušal. Poskušal čutiti. Sočustvovati. Opazovati. Žalovati. A moški film se vrti o tem, »Kakšno rešitev naj zdaj tu najdem?« … «Kaj sem spet naredil narobe?«, »Kako naj ji v tem pomagam … mogoče bi poskusila to ali to«. Ona pa bi mu položila prst na usta, naj molči in z njo v tišini prebrodi težak trenutek. To bi jo pomirilo in ji dalo občutek, da je ob njej, z njo.
Moj namen ni kritizirati en ali drug spol, pač pa prikazati fiziološke razlike v delovanju možganov med obema spoloma, zaradi katerih se med seboj tako razlikujemo v odnosih. Kajti iz teh razlik izhajajo pričakovanja in posledično tudi nesoglasja in prepiri med nami. Raziskave so pokazale, da ženske za odziv na čustvene izkušnje uporabljajo obe možganski polobli, moški pa le eno. Prav tako so povezave med središči za čustva pri ženskah veliko bolj aktivne in razvejane kot pri moških. Ženska možganska področja, ki spremljajo intuitivne občutke, so v ženskih možganih večja in bolj občutljiva, kar podkrepijo še ravni hormonov, npr. estrogena. Prav tako imajo razvitih več zrcalnih nevronov, kot moški. Iz tega dejstva pa sledi tudi, da se moški lažje osredotočijo na eno stvar in jo do potankosti preučijo, brez da bi se pustili motiti. Takrat ženske običajno ne slišijo ali jo omejeno zaznavajo, a bodo zadevo opravili hitro, zanesljivo, po najboljših močeh kakovostno in racionalno, z upoštevanjem različnih vidikov in zornih kotov.