Simbolika bolezenskih znakov za razumevanje naših vsakodnevnih težav

Ko se ne počutimo dobro, ali se nam pojavljajo neki bolezenski znaki, običajno pomislimo, da bomo vzeli zdravila in se bomo pozdravili. Včasih to drži. Vse več pa je danes bolezni, ki se ponavljajo, a jim visoko in široko izobraženi zdravniki z bogatimi vseživljenjskimi izkušnjami enostavno ne najdejo zdravila. Če pa že najdejo zdravilo, se bolezen vsake toliko časa vrača, ponavlja. Opažamo cel kup nekih novih bolezni, predvsem dermatološkega izvora, alergij in astmatičnega izvora, ki jih ne znamo odpraviti ali pozdraviti, lahko le blažimo njihove simptome.

To ne pomeni, da je potrebno zamenjati zdravnika, da »oni ničesar več ne vedo« ali »se niso prav poglobili v pacienta«. Nasprotno, svoje delo so pogosto opravili po svojih najboljših močeh. Našli so telesni simptom in ga povezali s preizkušenim zdravilom. To je konec koncev tudi njihova naloga. Kljub temu pa se nam zastavljajo vprašanja, kot na primer, če v prejšnjem stoletju drevesa in rože niso cvetele ali če takrat niso imeli hišnega prahu ali jajc, kot poslušamo danes, da naj bi bile vse vrste vzrokov zgoraj omenjenih bolezni. Kajti teh vrst alergij, vsaj kolikor je javno znano, takrat niso poznali. Mogoče vzroki niso vedno le telesne narave …

Jung je bil specifičen na več plateh svojega delovanja in eno izmed področjih, kjer je bil močan, je nedvomno simbolika. Eno je simbolika sanj, drugo pa je njegov teleološki način razumevanja simptomatike bolezni. Kaj to pomeni? To pomeni, da se je s pomočjo sporočil, ki jih prinašajo sanje
ali telesni izraz določene bolezni – torej njen simptom, poskušal dokopati do bistva nekega problema, do pravega vzroka, ki običajno privede do bolezenskega stanja.

Menil je, da naše nezavedno, kolikor ga sploh lahko dojamemo, saj je navsezadnje, kot sam pravi, zares nezavedno, preko nam bolj ali manj razumljive ali dojemljive simbolike riše realno stanje naše duše in telesa. V sanjah si naša podzavest sposodi ljudi iz naše okolice, da delujejo na način, ki v prenesenem pomenu slikajo naše vsakdanje življenje. Sanje potem lahko razčlenjujemo po posameznih etapah, osebah, dejanjih, barvah, številih ipd. Naš cilj je razumeti, kateri vidik nas samih nam sanje slikajo.

Torej potemtakem odpremo sanjsko knjigo, pogledamo, kaj kakšna stvar pomeni in smo rešili problem? Žal ni tako enostavno. Simbolika, upodobljena v naših sanjah, je simbolika, ki si jo je prav naša duša izbrala za slikanje našega problema ali še bolje, naše rešitve. Seveda sanjska knjiga ne pozna oseb iz našega življenja, naših kompleksov, naših senc in podobno, naše nezavedno pa jih pozna. Zato jih tudi uporablja. Za nekoga meč v sanjah lahko pomeni nevarnost, da ga nekdo ne rani ali celo ubije, nekomu drugemu pa meč pomeni rešitev, ker brez njega ne more presekati zanke, v katero se je ujel.

Sanje so včasih smešne, groteskne ali celo moraste. Podobno kot bolezenski znaki. Včasih nas nekaj le srbi, ali koža spremeni barvo, včasih pa se bolezen stopnjuje do nevzdržnih ali trajnih posledic. Zato je pomembno simboliko obojega jemati resno. Pri sanjah se včasih kakšen motiv ponavlja v različnih kontekstih, ali se nam po drugi strani srbečica seli iz enega dela telesa na drugega. Zato je ključnega pomena, da se ne omejimo na neke zapise razlag posameznih simbolov, čeprav včasih, ko izčrpamo svoje ideje, tudi to lahko pomaga, pač pa upoštevamo kontekst, v katerem se je simbol znašel v naših sanjah ali poiščemo, kaj nam naš telesni bolezenski znak skuša povedati. Takrat je namreč v našem življenju potrebno nekaj korenito spremeniti.

Ta sporočila lahko klient upošteva, ali pa jih ne. Zelo pogosto se iz neupoštevanja teh sporočilnosti razvijejo številne telesne in duševne bolezni. Tu je naše nezavedno še bolj izvirno in asertivno, saj slika na bolj boleč in poleg nas samih, tudi drugim ljudem iz naše okolice manifesten način, kajti naša bolezen je čedalje bolj opazna. Zgodi se, da človek razvije astmo, ker je nekje v nezavednem ohranil občutek, da mu figurativno nekdo (lahko mama ali oče, lahko nekdo drug iz kasnejšega življenja) ne pusti dihati. Nekdo drug lahko razvije periodične telesne eksceme na obrazu, ker njegovo podzavestno na tak način želi pokazati globino njegove duše, kot da bi hotelo zakriti lepoto obraza, ker je bil vzgojen, da je lepota greh, zato jo je potrebno prikriti. Spet neka druga ženska zaradi travme, ki izhaja iz hude obtožbe kraje v zgodnjem otroštvu, nikakor ne zmore trajno odpraviti srbečice na prstih na roki.

Ampak ljudje smo danes navajeni instant rešitev. Nekaj iščeš, odtipkaš na internetu in rešitev se ti pojavi. Če traja več kot nekaj sekund, je že narobe, že nismo zadovoljni s kakovostjo prenosa itd. Žal trajne rešitve naših življenjskih zapletov niso, ne hitro premostljive in ne lahko rešljive. Za trajnejše in stabilnejše ravnotežje našega zavednega življenja, kot tudi nezavedne duše, je vedno potreben čas in konsistentno delo na sebi. Instant rešitev tu ne bomo našli. Z vztrajnim delom na simboliki, ki je razvidna iz vsebine naših sanj in telesni simptomatiki, če se je že pojavila, lahko naredimo nekaj trajnejšega za svoje telesno in duševno zdravje.

Prav zato je tako pomembno razumeti, da jungovski analitiki ali psihoterapevti nismo vsevedni sanjski vrači ali vedeževalci, ampak smo zgolj spremljevalci. Smo spremljevalci duš naših klientov, ki so brez vsebin in pomenov simbolov iz sanj vsakega posameznega klienta zase in drugače le slepci, ki poskušajo s paličico otipati, kdaj zadenemo in kdaj ne. Z aktivnim delom in razmišljanjem o sanjskih vsebinah svojih klientov pa lahko predvidevamo smer sporočila klientove duše. Predvsem pa skušamo najti ustrezno pot, ki bo sporočilo sanj ali določenega telesnega simptoma ustrezno upoštevala in po možnosti spremenila tok neke bolezni ali mogoče simptome celo povsem odpravila.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja