Poseben čar je branje knjig našim otrokom. Poskusite jim brati pogosto in naj vas med branjem opazujejo. Bolj ko boste pripovedovali doživeto, z mimiko obraza ali rok ali posebnimi glasovi ponazarjali zgodbo, lažje se bodo vživeli vanjo in bolj si jo bodo zapomnili. Med branjem ali po prebrani zgodbi postavljajte odprta vprašanja, kot na primer: »Kakšna je bila sraka iz zgodbe?« Izogibajte se ukazovanju ali popravljanju, kot: »Ja, bila je vesela, da ima novega prijatelja, ker pa jo je prestrašil, se je počutila kako?« Če otrok prosi za pomoč, pa mu jo ponudite. Spodbujajte otroka, da ponovi zgodbo, ki sta jo npr. prejšnji večer prebrala. Ko znajo pisati, jih spodbudite, da jih napišejo ali vam jih narekujejo po spominu. Svoje otroke spodbujajte tudi, da si sami izmišljujejo zgodbe in vam jih zaigrajo.
Pri knjigah s slikami, ki so včasih še boljše, kot tiste z besedami, z odprtimi vprašanji sprašujte svojega otroka o tem, kaj vidi na določeni sliki (s tem da spodbujate k opazovanju in poročanju), kaj se tam dogaja (s tem ga spodbujate k pripovedovanju zgodbe), kaj se tam nahaja, katere osebe vidi (s tem spodbujate njegove akademske veščine), kako se nekdo na sliki počuti (s tem raziskuje svoje občutke) ali ga povprašajte o tem, kaj meni, da se bo zgodilo potem (s tem spodbujate napovedovanje, predvidevanje, razmišljanje). Njihove odgovore nato zopet pohvalite, s specifičnimi pohvalami, kot je: »Odlično si opazil, da je kužku zdaj neprijetno!« Odgovore potem razširite v smeri učenja novih vsebin, na primer: »Ja, to je zajček, ker pa je to punčka, je zajklja …« in podobno.
Kadar opazite, da je pred vašim otrokom neka posebna zagata, ali čuti neke vrste stisko, si skušajte izmisliti zgodbo na to temo in mu tako pomagati, da živali ali igračke, s katerimi se bo sam lahko identificiral, rešijo zagato, pred katero se je po vašem videnju znašel vaš otrok. Na primer, če ga je strah vrtca, mu poveste pravljico, kako mali medvedek ni hotel v vrtec, ko pa je šel, pa je tam spoznal cel kup novih prijateljev, kateri so bili tako zanimivi, da, ko je mamica prišla ponj v vrtec, sploh ni hotel domov. Kasneje pa si s pravljicami in lastno domišljijo v stiski otrok pomaga sam.
