Vse sanje nimajo istih ciljev ali namenov. Glede na namembnost sanj ločimo več tipov. Lahko so razlagalne, terapevtske, arhetipske ali preroške. Sanje pogosto slikajo le polovico sporočila, ker je stvar klienta, da razume drugo polovico in njeno sporočilnost. Poglejmo si nekaj primerov, kako to izgleda v praksi.
Kadar nam sanje slikajo neko situacijo ali njeno ozadje, tako kot je v resnici, le da v simboličnem jeziku, potem pravimo, da so sanje razlagalne ali pripovedovalne. Tu ne gre za neka logična dejstva, ki jih mi v realnosti že tako ali tako poznamo, ampak nasprotno, gre za uvide, ki jih mi doslej nismo bili sposobni dojeti. Na primer, klientka sanja svojo mamo in svoji dve sestri, kako usklajene stopajo po poti na neko goro, z gore pa pride le ženska sama.
Če se vprašamo po pomenu tega sanjskega sporočila, ga ne moremo razbrati glede na osebe, ki tam so, oz. na njihov cilj, pač pa glede na to, kaj v teh sanjah manjka. Manjka moški. Kajti te sanje skušajo opisati dejansko situacijo, kot je zdaj v njenem življenju in pripovedujejo, kako ona stopa po svoji življenjski poti v izključno ženski energiji. Klientka bi v tem primeru morala pripoved svojih sanj in njihovo pripovedno sporočilnost razumeti sama v smeri, ali ji bo to čez nekaj časa izključno ta družba še ustrezala, ali bi si želela na to goro (tudi gora je ženskega spola), ali na kakšen simbolični vrh plezati s kakšnim moškim.
Terapevtske sanje se pogosto končajo s kakšnim šokantnim zaključkom, katerega cilj je, da nas prebudi v naši lahkomiselnosti ali brezbrižnosti. Morda sanjamo nekaj nasprotnega našemu stanju v budnem stanju. Na primer, v zadnjem času smo depresivni, nimamo energije za nič, vse se nam zdi brez smisla. Iz sanj pa se prebudimo povsem prepoteni, ker nas je skozi vse sanjsko dogajanje lovil moški z nožem v roki in ravno, ko se nam je toliko približal, da je že stegnil roko nad nas, da nas zbode, se povsem prestrašeni zbudimo. Kaj lahko prestrašeni sanjavec iz tega zaključi? Da mora v prihodnje bolj zaklepati vrata, ker ga nekdo preganja? Nikakor ne. Pač pa bi moral razmišljati v sebi, kateri del sanjavca predstavlja napadalec? Kako se njegovo budno življenje razlikuje od njegovega sanjskega dogajanja? Kje se izraža njegova agresivnost? Kako se sprošča? In podobno.
Namreč sanje prikazujejo njegovo potlačeno agresijo, ki se mora na nek način izraziti. Depresija se pogosto pojavi, ko svoje agresije, jeze ali drugih negativnih čustev ne moremo ustrezno izraziti in jih zato potlačimo. Zato je terapevtsko sporočilo sanj, do katerega se mora dokopati sanjavec sam, v tem, da bi bilo dobro to svojo agresivnost tudi v budnem stanju sprostiti, da bo lahko zaživel celostno. To je naš cilj. Lahko se zgodi, da sanjamo nek problem ali zagato in se sanje končajo brez zaključka. To se zgodi takrat, kadar je njihovo sporočilo, da naj svoj problem rešimo v svojem budnem življenju.
Arhetipske sanje se po navadi pojavijo na naših življenjskih prelomnicah. Če na primer doživimo neko težko bolezensko izkušnjo, nam bodo sanje prikazovale arhetipske vsebine, ki prihajajo iz kolektivnega nezavednega in splošno držijo, kot kakšno apokalipso ali kaj bližjega. Na primer izgubimo lase, ki pomenijo življenjsko moč. Mogoče zobe, v smislu modrosti, pik čebele ali ugriz kače, ker smo živeli na nam tuj in škodljiv način. Zato se moramo zamisliti in spraviti k sebi, če se želimo pozdraviti.
Preroške sanje so zelo redke, pogosteje jih zamenjujemo s sporočilnostjo, ki zadeva našo sedanjost, ne pa prihodnosti. Včasih nam sanje napovedo, kaj se bo nam ali drugim zgodilo v prihodnosti, včasih celo kakšno družbeno prelomnico, kot je potres, vojna, svetovna kriza in podobno. Tega skušamo ne zamenjevati s prenesenimi pomeni, ki jih včasih slikajo simboli. Namreč, če sanjamo potres v naši hiši, to lahko v prenesenem pomenu pomeni, da se bodo stresli ali celo podrli temelji naše psihe. Lahko pa dejansko napovemo neke dogodke, ki se potem tudi zgodijo.
Lahko se nam v sanjah na nek način prikazujejo tudi naši predniki. Jung navaja primer sanjavca, ki je sanjal, da je v vinogradu pod babičino hišo kamen, pod katerim je zakopana babičina broška in ko je sanjavec za vsak slučaj odpotoval tja, odkopal zemljo in pogledal, če je kaj na teh sanjah, je ugotovil, da so sanje govorile resnico in to broško našel. Ta tip sanj je zelo redek in ni veliko ljudi, ki ima priložnost sanjati take sanje, jih je pa potrebno, tako kot vse druge vrste sanj, spoštovati in jim po možnosti zaupati ter slediti. Navsezadnje je to najstarejša govorica naše duše.
