Če želimo, da so določena pravila splošno spoštovana v naši družini, potem postavimo jasna in kratka pravila na vidno mesto v hiši. Teh pravil ne sme biti preveč, ker si jih sicer vsi skupaj težko zapomnimo. Kadar otroci ne upoštevajo teh pravil, jih spomnimo nanje in običajno to že zadostuje, da se pravilo spremeni. Sčasoma naj bi otroci te rutine usvojili in postali na tem področju vse bolj samostojni, mi pa bi jih nanje le še občasno spomnili, če bi katero izmed njih pozabili.
Za privajanje na rutine lahko z otrokom izdelamo pravila, ki so specifična za posameznega otroka in katera si želimo, da se jih drži. Tako na primer skupaj z njim pripravimo jutranjo rutino, rutino po šoli ali vrtcu in večerno rutino. Med jutranjo rutino lahko spada pospravljanje postelje in pižame, oblačenje, umivanje zob, ureditev pričeske, zajtrk, obuvanje čevljev in oblačenje jakne ali plašča. Rutina po vrtcu ali šoli se lahko začne s slačenjem jakne in sezuvanjem čevljev pred vrati, nato pa umijemo roke, se preoblečemo v trenirko ali domača oblačila, pripravimo mizo za obrok, pojemo kosilo, pospravimo mizo za seboj, pomagamo mamici in očku pri hišnih opravilih in se igramo do večerje. Večerna pravila pa so lahko katera izmed naslednjih: pospravimo igrače, večerjamo, pospravimo z mize, se umijemo ali stuširamo, oblečemo pižamo, umijemo zobe, gremo na stranišče, poslušamo ali preberemo pravljico, mirno in tiho zaspimo …
Enako lahko pripravimo rutino za čiščenje sobe ali drugo domače opravilo, ki naj bi se vedno opravljalo na bolj ali manj enak način. Pravila lahko narišemo ali zanje poiščemo ustrezne slike ali celo fotografiramo svojega otroka in te slike nalepimo na magnetke ali na ježke, da jih lahko otroci prestavljajo, ko so eno rutino že opravili in potem nadaljujejo z drugimi v vrsti opravil na enak način.
Rutine otroku predstavimo na miren način, takrat ko imamo dovolj časa. Ponovimo, kaj vse že do zdaj obvlada in kako smo nanj ponosni. Zdaj pa je čas, da se naučimo nekaj novega. Otroku v ustreznem zaporedju predstavimo, opišemo in mogoče tudi pokažemo novo rutino. Pokažemo mu tudi način, kako označi, ko je rutina opravljena. Povabimo ga, da poskusi sam in ga za ustrezno izvajanje rutine pohvalimo. Dolgoročni cilj rutin je otrokova samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih opravil, mi pa svoj čas namenjen učenju rutin kasneje lahko posvetimo prijetnejšim opravilom, kot na primer igranju s svojimi otroci.
