Nekateri otroci osvojijo uporabo stranišča že zelo zgodaj (med prvim in drugim letom), drugi kasneje (okrog četrtega ali kasneje). Pomembno je, da starši nismo pod časovnim ali socialnim pritiskom, ko se tega lotevamo. Če otrok sam pokaže prve znake pripravljenosti, kot na primer, da kaže na stranišče ali kahlico, slači pleničko, lahko ostane suh tri ure ali več, zna sam sleči ali obleči hlače, posnema ostale, ko gredo na stranišče ali je sposoben slediti navodilom … potem mu poskušajmo slediti v njegovi želji po samostojnem odvajanju, do koder je otrok glede na svojo pripravljenost sposoben priti. Več o tem tudi na https://issuu.com/montessoridoma/docs/odvajanje_od_plenic.
Ko se lotimo uvajanja kahlice, otroka oblecimo v oblačila, ki jih lahko sam hitro in zlahka sleče. Pripravimo kahlico ali nastavek za školjko. Lahko kupimo kahlico z živalco ali drugo igračko in z njeno pomočjo napletemo zgodbo. Sedenje na kahlici najprej uvedemo kot rutino, da sede nanjo kar oblečen, vsak dan ob istem času, takrat, ko po našem mnenju najpogosteje odvaja. Počasi napredujemo, da otroka takrat slečemo in sedi na kahlici brez hlačk. Pustimo ga, da nas opazuje, ali svoje bratce in sestrice, kako gredo na stranišče in mu pokažemo uporabo straniščnega papirja, splakovanje vode in kako si potem umijemo roke. Vsakokrat, ko otroku uspe odvajanje ali ima suho pleničko, mu zaploskamo in/ali pohvalimo. Povemo mu, da mu lahko kadarkoli pomagamo, če mora na stranišče.
Pričakovati pa moramo, da ta navada ne bo prišla čez noč. Če otrok zmoči posteljo ali če se polula v hlače, ga ne grajamo, pač pa ostanemo mirni in pozitivni, ter mu povemo, da mu bo uspelo pa naslednjič. Ko je otrok sprejel kahlico, lahko za lažje odvajanje namesto pleničke uporablja hlače za odvajanje, ki jih lahko sam sleče. Za začetek lahko hlačke uporablja le nekaj ur na dan, predvsem zato, ker ne vpijajo tako dobro mokrote in bo otroku prijetneje, če ne bo odvajal v pleničko. Ponoči na začetku ohranjamo pleničke, tudi ko je otrok že suh čez dan, saj lahko traja še dolgo, preden bo ostal povsem suh tudi ponoči.
Razvojno psihoanalitično je dobro razumeti, da je otrok v fazi, ko mu odvajanje pomeni neznanski uspeh, največji uspeh njegovega starostnega obdobja. Na primer, ko mu uspe narediti v kahlico klobaso, potem nas pride pocukat za rokav in pokazat svoj izdelek. Če ga opazujemo, je nase izjemno ponosen in njegov uspeh je potrebno dobro pohvaliti in nagraditi z aplavzom, veseljem staršev in če je le mogoče, vse družine. Pripovedujemo en drugemu, kako je otroku uspelo in se veselimo. Otrok se bo veselja nalezel in poleg svojega ponosa, ki ga čuti ob ustrezno opravljeni potrebi, se bo tudi v prihodnje veselil, kako se bomo z njim njegovih uspehov veselili tudi vsi ostali v družini.
