Če želimo otroka med igro učiti novih stvari in veščin je zelo pomembno, da poskušamo slediti njegovemu vodenju in da s pomočjo njegovih idej in domišljije oblikujemo vsebino, ki jo želimo otroku posredovati in ga naučiti. Če otrok ne prevzame iniciative, mu ponudimo aktivnost, ki mu sicer leži oz. za katero vemo, da ga zanima. Ko prevzame pobudo, pa se umaknemo in sledimo njegovemu vodstvu. Skozi ves proces je dobro, če mu zagotavljamo sprotne in specifične ter usmerjene pohvale, ki krepijo njegovo domišljijo in ustvarjalnost. Ob tem lahko opisujemo otrokovo dejavnost in mu ne postavljamo preveč vprašanj. Otrokov trud spodbujamo in ga ne ocenjujemo v smislu določanja vrednosti truda, ki ga je vložil.
Starši v pripravi našega otroka na šolo služimo kot trenerji učnih veščin in vztrajnosti. Ko se otrok igra, je priporočljivo, da ga spremljamo z opisnimi komentarji barv, oblik, kategorij in števila predmetov, s katerimi se igra naš otrok. Na primer: »Punčka s kratkimi lasmi ima rumeno oblekico, punčka z dolgimi pa modro. Rdeč gasilski tovornjak je večji, kot moder policijski avto. V knjigi sta zelen krog in rjav trikotnik skupaj, rumen pravokotnik pa je nekoliko stran. Kako visok stolp si postavil!«
Če želimo vključiti v proces učenja nova spoznanja, potem ravnamo po principu poučevalne zanke. Otroku postavimo vprašanje in mu damo čas, da odgovori. Če ni odgovora, še počakamo, kaj bo otrok naredil in komentiramo, kaj počne zdaj ali pa sami odgovorimo na to vprašanje. Če na vprašanje odgovori, ga pohvalimo, da je odgovoril na naše vprašanje, kljub temu da je zatopljen v igro, potem pa ta odgovor komentiramo in razširimo, kot na primer: »Ja, pravilno si ugotovil, to je drevo, ker pa ima iglice, je to iglasto drevo in mu rečemo smreka.«
Ko otroku nekaj ne gre, je še posebej pomembno, da spodbujamo njegovo potrpežljivost, mirnost, usmerjeno pozornost, trud in vztrajnost: »Bravo, zelo si se potrudil, da si našel pravo kocko, ki ustreza, zdaj pa si še naprej prizadevaš, da vstaviš kocko na pravo mesto.« ali pa »Prav nič se nisi razburila, ko sestavljanke nisi mogla takoj sestaviti, ampak si se potrudila in ti je uspelo! Odlično!« Enako lahko pohvalimo tudi vedenje, za katerega si želimo, da bi bilo bolj pogosto: »Zelo si me pozorno poslušala in sledila navodilom, zato ti je nalogo uspelo hitro rešiti! Bravo!« ali pa »Lepo, da si z raziskovanjem poskušal sam najti pravo pot in čisto samemu ti je uspelo priti do jedra labirinta!«
Pri vsem tem pa je pomembno, da svoje otroke poslušate in jim sledite. Če opazite njegovo zatopljenost v svojo igro, to igro spoštujte in počakajte na njegovo pozornost ter pripravljenost na pogovor z vami. Ko bo želel in bo na to pripravljen, bo to delil z nami. Ko se z njim igrate ali pogovarjate, sledite njegovemu vodenju. Vmes skušajte opisovati njegove aktivnosti. Ko se potrudi, ga pohvalite za trud in ko mu uspe, ga ponovno pohvalite. S tem krepite njegovo samozavest in samospoštovanje ter mu vlivate pogum, da si bo upal spuščati v nove izzive.
